Od ustanovitve leta 1997 naprej KPDG društvo organizira v Idriji pustno prireditev, imenovano Kravneval. Maskota Graparjev je ostala krava, ki je postala simbol in zaščitni znak pustnega dogajanja, ker se je prav z njo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pravzaprav začela pisati zgodovina Kravnevala. Upodobljena tudi na emblemu, praporu in žigu društva. Po ponovni oživitvi pustnega dogajanja je kravo je po ulicah spremljala celotna graparska druščina, ki je v tistem času štela približno 20 ljudi in je v sprevod pritegnila tudi veliko domačinov.
Leta 1999 je društvo za prispevek pri ohranjanju pustnega izročila, promocijo in skrb za razgibano družabno življenje Idrijčanov prejeli nagrado Občine Idrija.
Društvo deluje in pripravlja prireditev na osnovi prostovoljnega dela ter osebnih prispevkov članov društva in ostalih zainteresiranih ljudi dobre volje, ki se v pustnem času radi poveselijo in ki se vključijo v organizacijo in pripravo prireditve. In teh v pretekljih letih ni bilo malo, saj je bilo za nekatere prireditve, vključenih preko 110 ljudi. Med njimi gre prav gotovo posebna zahvala članom Godbenega društva rudarjev Idrija, ki dodajo vsako leto prireditvi še piko na i. Glavni cilj društva je organizacija pustne prireditve v Idriji. KPD Grapa priredi Kravneval na pustno soboto in ga ponovi na pustni torek popoldne v središču Idrije. V zadnjih letih se je društvo predstavljalo tudi izven lokalnega okolja in sicer na pustnem karnevalu v Cerknici.
Nekaj o kravnevalu:
Kravneval je nekakšna ljudska igra, katere glavni namen je zabava. Vsaka sodelujoča maškara ima določeno vlogo. Čeprav dobi gledalec vtis, da dogajanje poteka spontano, je scenarij pripravljen vnaprej. Čas med posameznimi točkami zapolnjuje glasba, ki jo člani pihalnega orkestra rudarjev Idrija ali harmonikar izvajajo v živo ali predvajajo po zvočniku. Kritika ni nikoli osebno žaljiva, temveč hudomušna in dobronamerna.
Graparji delujejo kot homogena celota, vendar se skupina, ki jo predstavljajo, socialno ali profesionalno notranje diferencirana. Maske in kostumi so vsako leto novi, prav tako je na novo izdelanih nekaj prevoznih sredstev in rekvizitov pustovanja. Slednje terja velike priprave in sodelovanje mnogih članov društva. Nekatere pomembnejše vloge (župan, knap) se pojavljajo skoraj vsako leto. Večina Graparjev, med njimi je dobra tretjina žensk, je nerazpoznavno maskiranih, tako da gledalci ugibajo prave nosilce mask. Stalna spremljevalca dogajanja sta krava in osel.
Graparji v pustnem času ne koledujejo niti ne uprizorijo pokopa Pusta. Obiskovalci prireditve so vedno deležni pustnih dobrot, krofov, habance, vina, zgane pijače in čaja, včasih pa lahko aktivno sodelujejo v igrah. Graparski Kravenval je po skoraj deset letni prekinitvi od leta 1997 izredno hitro pridobil svojo prvotno publiko. V nekaj letih je postal že skoraj sinonim za praznovanje pusta v mestu. Graparji so tisti »glas ljudstva«, ki ga je med letom moč slišati za gostilniškimi šanki, v pustnem času pa mu je dana možnost, da postane javen in mu tega nihče ne zameri.
Iz etnološkega gledišča je najpomembnejše kronološko beleženje pomembnih družbenih in političnih dogodkov čez celo leto, ki ne ostanejo zapisani le na papirju, temveč jih Graparji ob tej priložnosti živo uprizorijo. Vključevanje idrijskega govora, idrijskih simbolov, mestnih posebnežev ima izobraževalno funkcijo za mlajše generacije ter tako prispeva k ohranjanju zgodovinskega izročila. Vizualna podoba graparskih maškar je mešanica mestnih in vaških kulturnih elementov ter vzorcev načina življenja. Med slednjimi izstopata krava in osel, medtem ko uporaba motornih vozil in delavsko-obrtniški značaj skupinskih mask predstavljajo meščanski živelj.