KDO SMO

O KRAVNEVALU IN PUSTNEM DRUŠTVU

Sama Kravnevalska zgodba èasovno sega v pozna sedemdeseta leta bivše države Jugoslavije. Po prièevanju razliènih virov, bi jo lahko umestili nekje v leto 1977 ali 1978. A z njeno zgodbo je podobno kot s tisto o Woodstocku. Najbolje se spomnijo tisti, ki jih sploh ni bilo tam. Tisti, ki so bili, je niti ne znajo dobro opisati.

Avtorja Kravnevala sta bila dva, Stane Šavelj in Emil Nanut, ki sta si, zgledujoè se po karnevalih v svetu izmislila Kravneval, ki je prvo leto po Idrijskih ulicah gnal le eno kravo. Ta je imela glavo iz papirmašeja (izdelal jo je Stane ) in je poleg lastne teže nosila tudi svojo zgodbo.

V bivši Jugoslaviji je gospodarstvo temeljilo na samoupravljanju, svetovnem ekonomskem unicumu, ki je dobro deloval nekje do šestdesetih let in so ljudje v sistemu relativno dobro živeli. Poznejši èas je prinesel krize, ki so se reševale z vedno novimi reformami. Politièni sistem je vsakih deset let ustvaril nov nepreverjen gospodarski eksperiment, ki naj bi z razliènimi ukrepi (oblikami varèevanja) spravil državo iz krize. Vsi poizkusi so bili za gospodarstvo neuspešni, za državljane pa predvsem zelo boleèi. Razbohotil se je gospodarski kriminal s katerim so si nekateri ljudje na položajih izboljšali standard, vsem drugim je preostalo le delo na èrno, preprodaja in šverc. S padanjem življenjskega standarda je padala tudi delovna vnema. Znaèilnost obdobja je bilo še fanatièno zatiranje osebne pobude, ljudje so se izogibali javnemu izražanju politiènih stališè. Za kazanje nezadovoljstva je bilo potrebno mnogo domišljije. Zaradi ohranjanja socialne varnosti in politiène neoporeènosti je bilo prikrivanje identitete šaljivcev zelo priporoèljivo. Tako je nastal Kravneval, ki se je zgledoval po basni, pouèni književni vrsti v kateri nastopajo živali, ki poosebljajo èloveške lastnosti in jih z ironijo in satiro kritizirajo. Koncu basni navadno sledi moralni nauk. Basnopiscema (graparskega Kravnevala) Stanetu Šavlju in Emilu Nanutu, prijateljema in tudi sodelavcema, se je pridružil graparski tovariš Vojko Tratnik in skupaj z Milanom Šavljem so izdelali kravo (s tabelo kategorizacije mesa in napisom Prata za direktorje, flam za delavce), ki ji je potem sledil bik, osel (z zlatimi zobmi), prašiè (z odprtino kot pri hranilniku), štorklja, medved, gosenica, pikapolonica in zmaj. Število likov je iz leta v leto narašèalo in zahtevalo vedno veè ljudi. Stanetu, ki je pustu žrtvoval skoraj ves letni dopust, Emilu, Vojku, Furlanu in Vojkovi sestri Bredi, so se pridružili stari graparski pustni maèki, ki so do tedaj kolovratili po mestu v manjših skupinah ali vsak posebej. To so bili Marjan Tratnik, Dobravc in Kašpirc (»ta fini«, gosposke kostume jim je šivala Marjanova žena Slavka), Dolfi Rupnik in Ivi Pišlar (ki sta v preteklosti navduševala z živo kokošjo in kozo) ter Ivi Miklavèiè. Pristopalo je vedno veè Graparjev in njihovih prijateljev, ki so bili do neprepoznavnosti zamaskirani v pogosto motorizirane živalske podobe. Razen leta 1980, ko zaradi Titove bolezni povorke ni bilo, se je ta ponavljala nekje do druge polovice desetletja. Krava (škurta), maskota Kravnevala, se je v prvo prikazala v spremstvu pastirja, iz kmetijsko usmerjene Grape (skoraj pri vsaki hiši so takrat še imeli kravo), in z ritjo pred nosom mahala ljudem, ki so se sooèali s praznimi mesnicami, meso kupovali na èrnem trgu in ga skladišèili v Gorenjevih zamrzovalnih skrinjah. Krava je po tem nastopala v razliènih vlogah. Najbolj znana je asociacija na Milko Planinc iz èasov, ko je veljal par - ne par, ukrep s katerim naj bi država privarèevala devize pri nakupu bencina, pa depozit za preèkanje državne meje, ki so ga morali plaèevati državljani, èe so se odpravili èez mejo zapravljat za državo prepotrebne devize. Politiène nebuloze so bile stalen vir navdiha kreatorjem Kravnevala, ki se je potem na žalost vseh sam od sebe zakljuèil leta 1985. Ko so Kravneval v drugi polovici devetdesetih obnovili, je obdržal pozitivne note svojih ustvarjalcev, družbeno kritiènost, humornost, zabavo, enakost med sodelujoèimi in prijateljsko druženje, ki se jih èlani KPD Grapa in množica tistih, ki jih v ulici podpira in jim pomaga, nesporno držijo še dandanes. <

Kulturno pustno društvo Grapa se je formalno pravno registriralo leta 1999. Prvi predsednik društva je bil Miran Pišlar, danes ga vodi Tomaž Vencelj. Kravneval – pustna prireditev, ki jo na mestnem trgu uprizarjajo že 19 let se zaène z dvigom zastave na pustno soboto in ob himni naznani zaèetek Kravnevala. Obièaj šaljivo posnema dvig zastave na otvoritvi tradicionalnega Èipkarskega festivala in, da je vse tako kot tam, društveni zastavonoša v pustni povorki, ki gre iz Grape na mestni trg, koraka prvi.

Vzrok za ustanovitev društva leta 1999 tièi v obèinski nagradi, ki se je obetala skupini Graparjev za obuditev pustne tradicije v mestu. Nagrado so še istega leta tudi prejeli. Leto po ustanovitvi so s pomoèjo Dareta Kaurièa v snemalnem studiu Edija Božièa Graparji sami posneli svojo prepoznavno himno Grapa, Grapa. Èlanstvo društva se je od ustanovitve naprej hitro veèalo, a številèno ni bilo vedno enako. Veèina èlanov je sicer stalnih in zelo aktivnih, veliko pa jih pristopi le za doloèeno obdobje. Èlanstvo v društvu ni pogojeno s stalnim prebivališèem v Grapi, spolom ali starostjo.

Društvo bo svojo dvajseto obletnico praznovalo dve leti prej, kot se je uradno registriralo, saj za svoj zaèetek šteje leto 1997, ko so obudili Kravneval. Skupina, ki ima pri tem najveè zaslug, se je takrat zbrala okrog Mirana Pišlarja. V njej so bili Ivi Lapajne, Ivi Pavšiè, Marko Pišlar, Tomaž Vencelj, Franci Tušar, Iztok Demšar, Leon Bonèina in Danilo Rjavec. Uprizorili so asfaltacijo cest. Prireditev ni bila prijavljena, le na radiu Odmev so za šalo objavil, naj bodo vozniki zaradi dela na cesti previdni. Naslednjega leta je drušèina, ki je bila že veliko veèja, v mestnem parku odprla terme Santa Barbara. Prireditev so že prijavili, vodil jo je Tomaž Vencelj. Prviè so sodelovali tudi otroci. Tri leta kasneje, leta 2001, se je Kravnevalu pridružil David Velikanje, ki je že naslednje leto skupaj z Leonom Bolèino moderiral pustno prireditev. Sedaj jo vodita s Tomažem Vencljem, s katerim tudi prevzemata veèji del organizacije celotne prireditve.

Za dvajseto obletnico Kravnevala pripravlja društvo že kmalu po novem letu niz dogodkov, ki jih namenja vsem mešèanom in tudi tistim, ki se bodo v Idriji zgolj ustavili.

Danila Zalatel