NEKOČ JE BILO…

Začetki segajo v rosna osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat se je druščini naših predhodnikov v kateri so bili glavni inciatorji: brata Šavelj, Nanut in Tratnik porodila ideja o izdelavi pustne krave (škurte) v  približno naravni velikosti. Zakaj ravno krava, nam dandanes ni čisto dobro znano, zgodovinski spomin namreč ni več najbolj svež, da bi nam povedal, ali so bile takrat mesnice prazne, pa so si morali v tistih časih izdelat kar svojo govedino. Krava je bila izdelana iz  dveh lesenih drogov, ki sta služila kot opora za rebrasto konstrukcijo iz betonskega železa in glavo, ki pa je bila izdelana iz lesa in kartonske embalaže. Drogova sta istočasno služila nosačema za nošenje krave. Drogova sta nosača naslonila na ramena in z rokami zadrževala celoto, da ni poskakovala in preveč udarjala. Prednji nosač je upravljal še z leseno ročico za gibanje glave. Konstrukcija je bila sorazmerno masivna in poskočna krava je zahtevala od nosačev kar dobro kondicijo, še posebej od prednjega nosača. Zaradi robustnosti same konstrukcije, pa je imela to dobro lastnost, da je bila tudi izredno nosilna in se ji včasih dodatna obremenitev, kot je npr. gajba piva niti ni preveč poznala, je pa dodatno stimulirala nosače za pretočen švic in fajhtne šufece.

Kravo je gnal po mestnih ulicah pastir z leseno palico in malho za malico. Ker pa dober pastir skrbi, da sem mu čreda stalno veča, se je tudi pustni kravnevalski čredi najprej pridružil osel, kot simbol in krivec za vse neumnosti, ki so se zgodile preteklem letu, v kasnejših letih pa še prašič, štorklja, gosenica, pikapolonica in orjaški zmaj, ki je bruhal ogenj in več različnih prevoznih sredstev. Vse številnejša čreda in spremljava pa se je po končanem pustnem rajanju naenkrat spremenila v veliko težavo, saj  je zahtevala vedno večjo štalo (beri: prostor) za njihovo shranjevanje do naslednjega leta. Garaže in podstrešja Graparjev so sčasoma postale pretesne in premajhne, prostore v nekdanjem vinotoču Vis, ki so bili dani s strani Krajevne skupnosti Idrija za začasno delavnico in skladišče, pa je bilo potrebno izprazniti. Tako je bil problem skladiščenja opreme vzrok, da je Kravneval po letu 1985 zamrl, ker se je vse, kar ni šlo na podstrešja posameznikov, vse ostale rekvizite in maske uničilo.

Ni pa zamrl spomin na pustna dogajanja v preteklih letih, na vse prijetne ure druženja v času priprav, zbijanja raznih šal itd. Z vse  večjim časovnim odmikom je rasla tudi nostalgija po nekdanjih časih  Prebivalci Idrije so dobro desetletje zaman čakali na pustni sprevod iz Grape, ki je bil edini ulični pustni dogodek v mestu. Leta 1997 pa se je pustni odbor ponovno sestal in obudil svojo dejavnost pod vodstvom neumornega Mirana Pišlarja - Barakarja. Ustanovljeno  je bilo društvo z imenom Kulturno pustno društvo Grapa. Tako se je pustna dejavnost na nek način tudi legalizirala, saj, če se gleda na stvari z današnjega vidika, je bila pustna dejavnost v osemdesetih letih nekakšno delo na črno, šverc.